V dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo so v petek v okviru Dneva arhitektov, krovnega dogodka Zbornice za arhitekturo, podelili priznanja za presežke slovenske arhitekture in krajinske arhitekture.
Ankaransko pokopališče so nagradili z zlatim svinčnikom 2025 za odlično realizacijo. To je že tretja ugledna nagrada za naše novo pokopališče, ki je začelo delovati v februarju. Spomladi so bili njegovi avtorji (in Občina Ankaran kot naročnik) deležni najvišjega priznanja, ki ga podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika – Plečnikove nagrade 2025, malo pred tem pa tudi nagrade občinstva v okviru arhitekturnega festivala OHS l Odprte hiše Slovenije l Open House Slovenia.
Projekt, pod katerega se podpisujejo arhitekti iz studia Void Uroš Rustja, Primož Žitnik, Mina Hiršman in Mateo Zonta ter krajinski arhitekti iz Studia AKKA dr. Ana Kučan, Luka Javornik in Danijel Mohorič, je kot arhitekturni presežek prepoznala tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter mu namenila priznanje zlati svinčnik 2025 za odlično realizacijo.
Ob prejemu zlatega svinčnika za pokopališče je zbrane nagovorili tudi direktor uprave Občine Ankaran Iztok Mermolja. (Foto: Mateja Jordović Potočnik)
Žirija je v utemeljitvi med drugim zapisala, da »ceni kontekstualnost objekta, njegovo umeščenost v krajinsko in arhitekturno okolje, preprostost uporabljenih materialov in detajlov ter igro s prehodi, ki se razširjajo in ožijo ter ustvarjajo intimne prostore ob grobovih in pri vodnem koritu s pipami in vrčki. Izbor materialov in oblik ter ustvarjanje finih nians izstopa po izjemni dovršenosti. Pokopališče ponuja edinstveno izkušnjo arhitekturnega in krajinskega ansambla«.
Potek snovanja in gradnje ankaranskega pokopališča je na petkovi slovesnosti pred zbranimi povzel direktor občinske uprave Iztok Mermolja: "Če upoštevam, da je lokacijski načrta za pokopališče Ankaran bil sprejet leta 1994, potem velja, da smo 30 let čakali na začetek izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. Bili so vzponi in padci. Padci do te mere, da so zgrajenemu pokopališču spremenili namembnost v turistično, ga odprodali in mrliško vežico začeli spreminjati v turistično nastanitveni objekt. Ankarančani smo se temu uprli, ustanovljena je bila nova občina, in projekt smo ponovno zagnali. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije je bil v letu 2019 izveden javni natečaj za ureditev območja pokopališča in župnije. Izmed 14 prispelih predlogov je strokovna ocenjevalna komisija izbrala predlog birojev Void in AKKA. Delo s projektanti pri dodelavi zasnove in kasneje projektne dokumentacije je bilo navdušujoče in izredno poučno. Ravno tako so se izkazali pri projektantskem nadzoru. Celotna ekipa naročnika je bila izredno usklajena, odgovorna, strokovna, dosledna in vztrajna, kar je rezultiralo, kot že rečeno, v izjemni dovršenosti pokopališča. Čestitke in zahvala za odlično opravljeno delo."
Direktor je obenem izpostavil, da Občina Ankaran v sodelovanju z arhitekturno zbornico pripravlja nov, urbanistično projektni natečaj, ter prisotne pozval k sodelovanju pri realizaciji dolgoročnega razvojnega načrta Občine Ankaran.
| V Ankaranu smo že drugič deležni priznanja zlati svinčnik. Z zlatim svinčnikom za področje prostorskega načrtovanja je namreč Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije leta 2021 nagradila Občinski prostorski načrt (OPN) Občine Ankaran, ki so ga za Občino Ankaran zasnovali v družbi LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.. Ankaranski OPN velja za akt, ki sledi najsodobnejšim smernicam prostorskega načrtovanja, pri tem pa dosledno sledi viziji razvoja Ankarana, ki si ga je Občina Ankaran začrtala kot sodoben, trajnostno naravnan življenjski prostor. |
